Vabimo vas k branju članka What Is Semiperipheral Scholarship? A Case Study of Matija Murko (1861–1952) and His Reception in Oral Theory and Literary Studies, ki ga je vodja projekta dr. Blaž Zabel objavil v zadnji številki revijie History of Humanities.

Na povezavi lahko dostopate do celotnega članka: (v angleščini) https://www.journals.uchicago.edu/doi/10.1086/734368.

Povzetek:

V tem članku obravnavam posebno vrsto znanstvenika, ki je v zgodovini posamezne discipline morda uveljavljen kot ena njenih osrednjih osebnosti, vendar njegovo delo ni resno obravnavano ali v celoti razumljeno. Zgodovina takšnih polperifernih znanstvenikov in njihovega dela odpira poseben sklop raziskovalnih vprašanj in problemov ter včasih zahteva tudi posebne raziskovalne pristope. To pokažem na primeru življenja in dela slovanskega filologa Matije Murka (1861–1952), čigar študije ostajajo večinoma neznane, čeprav velja za pionirja teorije ustnega izročila in je vplival na dva osrednja raziskovalca na tem področju, Milmana Parryja (1902–1935) in Alberta Batesa Lorda (1912–1991). Pokažem, da so na polperiferno recepcijo Murkovega dela vplivali različni zgodovinski dejavniki, med njimi veda, s katero je bil povezan, jezik njegovih publikacij, institucionalni okvir njegovega delovanja in njegov položaj v tedanjem akademskem omrežju. V zaključku razpravljam o pomenu preučevanja polperifernega znanstvenega dela za razumevanje zgodovine humanistike.